Evropska komisija vsaka tri leta pripravi poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji in organizira tudi forum, kjer poteka razprava o obstoječi in prihodnji kohezijski politiki. Letos se je odvijal 17. in 18. marca 2022 v Bruslju. Foruma se je udeležila tudi predsednica Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija mag. Lilijana Madjar.
Na 8. kohezijskem forumu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen izpostavila naslednje prednosti evropske kohezijske politike:
- MOČ, ki jo ima kohezija na podlagi impresivne finančne podpore v višini 400 milijard evrov za obdobje 2021–2027 in izpolnjuje temeljno obljubo, da se stremi k enakosti vseh regij.
- GONILA SILA SPREMEMB, saj je Evropa na začetku nove preobrazbe, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina.
- KOHEZIJA JE VAROVALO DRUŽBENEGA RAVNOVESJA, kjer bosta zelena in digitalna tranzicija delovali za ljudi in podjetja samo v primeru, če bo pravična.
- KOHEZIJA KOT MULTIPLIKATOR, kar vedno znova dokazujejo tudi študije. Dve tretjini sredstev gre v najmanj razvite regije v Evropi. Donosi pa so trikrat večji od začetnih naložb (dodana vrednost 1 evra je 3,5 evra).
Namen kohezijskega poročila je sprožiti razmislek o nadaljnjem razvoju politike, da bi odgovorila na izzive ter podala odgovore na vprašanje, kako zagotoviti, da pristopi, ki temeljijo na prostorski dimenziji, na več ravneh in partnerstvu še naprej izboljšujejo kohezijo ob upoštevanju sinergij z drugimi instrumenti EU in vključevanju kohezijskih ciljev v druge politike in instrumente.
Ključne ugotovitve kohezijskega poročila:
- Pandemija je imela asimetričen učinek na regije EU, kar odraža različne regionalne zmogljivosti zdravstvenega varstva, omejitve in gospodarske strukture.
- Konvergenco je spodbudila visoka rast v manj razvitih regijah, vendar se lahko njihove prednosti zaradi nizkih stroškov in donosnost naložb v infrastrukturo sčasoma zmanjšajo.
- Dosežen je bil znaten napredek pri izboljšanju zaposlenosti in socialne vključenosti, vendar pomembni strukturni izzivi ostajajo.
- Kohezijska politika je pripomogla k zmanjšanju razlik. Ekonomsko modeliranje kaže, da bo leta 2023 BDP na prebivalca v manj razvitih regijah za 2,6 % višji zaradi podpore v okviru kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
- Skoraj polovica naložb v programskem obdobju 2014–2020, predvsem zaradi potreb na vzhodu EU, je pripomogla k zmanjšanju vrzeli v zmogljivosti cestnega prometa na vzhodu EU in k odpravi te vrzeli na jugu EU.
- Osnovni širokopasovni dostop je v EU skoraj univerzalen, vendar so povezave zelo visokih hitrosti na voljo le dvema od treh prebivalcev mest in enemu od šestih prebivalcev podeželja.
- Onesnaženost zraka in vode se je zmanjšala, vendar je v številnih manj razvitih regijah še vedno previsoka.
- Znanja in spretnosti ter kompetence so neenakomerno porazdeljeni in skoncentrirani v razvitejših regijah, zlasti v regijah glavnih mest.
- Podjetništvo je ključnega pomena za rast, vendar je običajno skoncentrirano v večjih mestih. Nova podjetja so še posebno pomembna za diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti in ustvarjanje delovnih mest v regijah z nizko rastjo.
- Inovacije so ključni dejavnik dolgoročne regionalne gospodarske rasti, vendar se je inovacijski razkorak med regijami v Evropi povečal.
- Upravljanje v EU se večinoma izboljšuje, vendar so med državami članicami in znotraj njih še vedno razlike.
- Zeleni prehod ter zlasti cilji ogljično nevtralnega in krožnega gospodarstva bodo preoblikovali naša gospodarstva.
- Digitalni prehod v Evropi poteka različno hitro. Za njegovo dokončanje bo treba razširiti zelo hiter dostop do interneta, spodbujati digitalna znanja in spretnosti ter vlagati v informacijsko opremo.
- Demografske spremembe, zlasti staranje prebivalstva, bodo vplivale na vse regije, najprej pa na podeželje, saj se njihovo prebivalstvo že zmanjšuje.
8. kohezijsko poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji – celoten dokument in povzetek
Evropska komisija je ob začetku 8. kohezijskega foruma vzpostavila tudi javno platformo Kohesio, ki združuje vse informacije o 1,5 milijona projektih v vseh 27 državah članicah in se od leta 2014 financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada (ESS). S tem je Komisija prvič vzpostavila tako celovito platformo za podatke o projektih, ki je na voljo v vseh jezikih EU, in jo naredila dostopno za vse.