V sredo, 14. maja 2025, je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj na Fakulteti za družbene vede predstavil publikacijo Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025. Na dogodku so sodelovali prof. dr. Andreja Jaklič, prodekanja za znanstvenoraziskovalno področje na Fakulteti za družbene vede, v. d. direktorja UMAR Maja Bednaš in sourednik ter eden od avtorjev publikacije Peter Wostner, ki je v osrednjem delu predstavil ključne letošnje ugotovitve.
Osrednja vprašanja dogodka in letošnjega poročila so bila: kako nam gre v Sloveniji, zakaj smo, kjer smo, predvsem pa, kaj moramo storiti, da nam bo še bolje.
Slovenija se po večini globalnih sinteznih indeksov kakovosti življenja uvršča v zgornjo polovico držav EU. Na področju družbenega razvoja se je zadnja leta ob pozitivnih gibanjih na trgu dela zmanjševal zaostanek za EU glede materialne blaginje prebivalstva. Dohodkovna, premoženjska in plačna neenakost so ostale med najmanjšimi v EU, prav tako stopnja tveganja socialne izključenosti in stopnja tveganja revščine, kljub povečanju v obdobju 2022–2024. Izobraženost prebivalcev je razmeroma dobra, pismenosti mladih so se poslabšale, a ostale nad povprečjem EU, ustvarjalnost mladih pa je med najnižjimi v EU. Leta zdravega življenja so precej nad povprečjem EU, izboljšali so se tudi nekateri drugi kazalniki zdravstvenega stanja. Velike ostajajo neizpolnjene potrebe po zdravstveni in dolgotrajni oskrbi.
Obremenjenost narave s proizvodnimi procesi in življenjskim slogom, merjena z ekološkim odtisom, je v Sloveniji podobna kot v povprečju EU. Ohranjenost naravnih virov je razmeroma dobra: vodotoki so med najkakovostnejšimi v EU, kakovost tal je zadovoljiva, zrak pa obremenjujejo predvsem trdi delci. Prostor v Sloveniji zaradi svoje raznolikosti in pestrosti omogoča visoko kakovost življenja, nekatere spremembe, kot na primer intenzivna gradnja infrastrukture in stavb na hitro razvijajočih območjih ter opuščanje rabe na odmaknjenih podeželskih območjih, pa za razvoj prostora niso ugodne.
Slovenija tudi po epidemiji in energetski krizi ostaja gospodarsko stabilna država, uspešna je bila pri umiritvi inflacije in izboljšanju javnofinančnega stanja, brezposelnost je na zgodovinsko najnižjih ravneh. Zaostanek v BDP na prebivalca po kupni moči (merilo gospodarske razvitosti) za povprečjem EU se je (po upočasnitvi dohitevanja med epidemijo) v letih 2022 in 2023 nekoliko intenzivneje zmanjševal, v letu 2024 pa je dohitevanje zastalo. Vrzel v gospodarski razvitosti izhaja iz podpovprečne produktivnosti dela, ki v letih 2023 in 2024 dosega 85 % povprečne produktivnosti dela v EU. Nadaljnji dvig produktivnosti ob že doseženi visoki zaposlenosti je ključen za gospodarsko dohitevanje razvitejših držav, s tem pa tudi za izboljševanje kakovosti življenja.
V poročilu tako ugotavljajo, da je kakovost življenja v Sloveniji visoka, vendar so za nadaljnji dvig življenjskega standarda, ohranjanje družbene blaginje in čistega okolja nujna pospešena vlaganja v prihodnost. Spremeniti je treba način razmišljanja in delovanja ter preiti od sledenja in prilagajanja k ustvarjanju ter inoviranju – v inovacijsko podprto rast.
Zaradi demografskih izzivov mora Slovenija bistveno izboljšati kakovost upravljanja človeških virov – z aktivacijo vseh za delo sposobnih, zagotavljanjem atraktivnosti Slovenije, še posebej za visoko usposobljen kader, in z avtomatizacijo procesov.
Ključni predpogoj za vzdržno izvedbo svežnja ukrepov, tudi na področju družbene blaginje, pa je pospešitev rasti produktivnosti. Zanjo je treba razviti oziroma okrepiti strateške skupine razvojnih podjetij s prebojnimi produkti in omogočiti rast zagonskih podjetij z:
- omogočanjem delovanja trga ter investicijami v kadre prihodnosti, modernizacijo in inovacije ter
- odzivno in vitko državo, ki naj deluje v strateškem partnerstvu s ključnimi deležniki znotraj vrhunskega inovacijskega in podjetniškega ekosistema ter s prestrukturiranim davčnim sistemom.
Sledila je razprava udeležencev in izmenjava mnenj o različnih aktualnih izzivih, povezanih s kakovostjo življenja.
Publikacija: Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025 (pdf)
Predstavitev (pdf)
Peter Wostner, UMAR