Od leta 2016 se kohezijska regija zahodna Slovenija (v nadaljevanju KRZS) ponovno uvršča med evropske razvite regije, vzhodna Slovenija pa ostaja med manj razvitimi. Med statističnimi regijami je leta 2019 presegala povprečje EU samo osrednjeslovenska regija. Glede na precejšnje zaostajanje večine, zlasti manj razvitih regij, se zdi razvojno dohitevanje evropskega povprečja izjemno zahteven dolgoročni cilj regij.
Ne glede na dejstvo, da je KRZS uvrščena med bolj razvite evropske regije, se je potrebno zavedati razvojnih razlik in obstoja številnih slabše razvitih območij znotraj nje.
Različna območja znotraj KRZS imajo različne, pogosto celo nasprotujoče si razvojne potrebe in izzive, zato je potrebno razvojne usmeritve z viri usmerjati v reševanje največjih razvojnih potreb in izzivov, ki pa se med območji razlikujejo.
Zaradi svoje razvitosti bo regija v obdobju 2021–2027 deležna bistveno manj sredstev iz naslova evropske kohezijske politike, zato si Razvojni svet KRZS prizadeva z naslavljanjem argumentov odločevalcem pojasnjevati, da so za stabilen in dolgoročen razvoj regije potrebni stabilni in kolikor mogoče v naprej znani finančni okvirji. Finančna razdelitev sredstev EKP 2021–2027 med KRZS in KRVS ne odraža razmerij med kohezijskima regijama z vidika njune razvitosti in razvojnih potreb.
Zato so ključne razvojne potrebe in izzivi KRZS za prihodnje obdobje naslednji:
- Celosten razvoj in upravljanje
- Povezana regija
- Zelena, nizkoogljična regija
- Pametna regija
- Regija za ljudi