Evropska komisija je včeraj predstavila kompas za konkurenčnost, prvo pomembno pobudo v tem mandatu, ki zagotavlja strateški in jasen okvir za usmerjanje dela Komisije. S kompasom bo Evropa prostor snovanja, proizvodnje in trženja prihodnjih tehnologij, storitev in čistih izdelkov ter obenem prva podnebno nevtralna celina.
V zadnjih dveh desetletjih je rast produktivnosti v Evropi zaostajala za drugimi večjimi gospodarstvi. EU ima z nadarjeno in izobraženo delovno silo, kapitalom, prihranki, enotnim trgom in edinstveno socialno infrastrukturo vse, kar je potrebno, da obrne ta trend, vendar mora hitro ukrepati ter odpraviti dolgotrajne ovire in strukturne pomanjkljivosti, ki zavirajo njeno rast.
Tri glavna področja ukrepanja: inovacije, razogljičenje in varnost
V poročilu o prihodnosti evropske konkurenčnosti so opredeljene tri temeljne zahteve za povečanje konkurenčnosti, v kompasu pa so opisani pristop in izbor ključnih ukrepov za uresničitev teh zahtev:
- Zapolnitev inovacijske vrzeli: EU mora oživiti svojo inovacijsko zmogljivost. Prizadevamo si ustvariti okolje, ki spodbuja novoustanovljena zagonska podjetja in vodilni položaj industrije v sektorjih z visoko stopnjo rasti, ki temeljijo na globokih tehnologijah, ter omogoča razširjanje
tehnologij med uveljavljenimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji. Komisija bo v zvezi s tem predlagala pobudo za gigatovarne umetne inteligence in pobudo za uporabo umetne inteligence, da bi pospešila razvoj in uvajanje umetne inteligence v ključnih sektorjih. Pripravila bo akcijske načrte na več področjih, vključno z naprednimi materiali, kvantno tehnologijo, biotehnologijo, robotiko in vesoljsko tehnologijo. V posebni strategiji EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi bodo obravnavane ovire, ki preprečujejo ustanavljanje in širitev novih podjetij. S predlogom za 28. pravno ureditev bodo poenostavljena veljavna pravila, vključno z ustreznimi vidiki prava gospodarskih družb, insolventnosti ter delovnega in davčnega prava, hkrati pa bodo znižani stroški neuspeha. To bo inovativnim podjetjem omogočilo, da izkoristijo enoten sklop pravil, ki se na enotnem trgu uporabljajo ne glede na to, kje vlagajo in poslujejo. - Skupni načrt za razogljičenje in konkurenčnost: V kompasu so kot ključni izziv opredeljene visoke in nestanovitne cene energije ter določena področja za posredovanje, da se olajša dostop do čiste in cenovno dostopne energije. V prihodnjem čistem industrijskem dogovoru bo določen pristop k razogljičenju, ki temelji na konkurenčnosti in katerega cilj je predstaviti EU kot privlačno lokacijo za proizvodnjo, tudi za energetsko intenzivne industrije, ter spodbujati čisto tehnologijo in nove krožne poslovne modele. Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo bo pripomogel k znižanju cen in stroškov energije, z aktom o pospeševanju razogljičenja industrije pa se bo pospešeno izdajanje dovoljenj razširilo na sektorje v prehodu. Poleg tega so v kompasu predvideni prilagojeni akcijski načrti za energetsko intenzivne sektorje, kot so sektorji jeklarstva, kovin in kemikalij, ki so temelj evropskega proizvodnega sistema, vendar so v tej fazi prehoda najbolj ranljivi.
- Zmanjševanje prevelike odvisnosti in povečevanje varnosti: Sposobnost EU za diverzifikacijo in zmanjševanje odvisnosti bo odvisna od učinkovitih partnerstev. EU že ima največjo in najhitreje rastočo mrežo trgovinskih sporazumov na svetu, v katero je vključenih 76 držav in ki predstavlja skoraj polovico trgovine EU. Da bi še naprej diverzificirali in krepili naše dobavne verige, se kompas sklicuje na nov nabor partnerstev za čisto trgovino in naložbe, da bi pomagali zagotoviti oskrbo s surovinami, čisto energijo, trajnostnimi gorivi za prevoz in čisto tehnologijo z vsega sveta. Na enotnem trgu bo revizija pravil o javnem naročanju omogočila uvedbo evropske prednostne obravnave pri javnih naročilih za kritične sektorje in tehnologije.
Pet horizontalnih dejavnikov za omogočanje konkurenčnosti
Tri glavna področja ukrepanja dopolnjuje pet horizontalnih dejavnikov, ki so bistveni za krepitev konkurenčnosti v vseh sektorjih:
-
Poenostavitev: Cilj tega dejavnika je drastično zmanjšati regulativno in upravno breme. Vključuje tudi sistematična prizadevanja za enostavnejše, hitrejše in jasnejše postopke za dostop do sredstev EU ter poenostavitev upravnih odločitev EU. Prihodnji predlog omnibus bo poenostavil poročanje o trajnostnosti, skrbni pregled in taksonomijo. Poleg tega bo Komisija olajšala poslovanje več tisočim malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo. V kompasu je določen cilj vsaj 25-odstotnega zmanjšanja upravnega bremena za podjetja in vsaj 35-
odstotnega zmanjšanja za mala in srednja podjetja. -
Zmanjševanje ovir za enotni trg: Enotni trg je že 30 let uspešno gonilo za spodbujanje konkurenčnosti v Evropi. Da bi povečali njegovo uspešnost v vseh sektorjih, bo horizontalna strategija za enotni trg posodobila okvir upravljanja, odpravila ovire znotraj EU in preprečila
ustvarjanje novih. Poleg tega si bo Komisija prizadevala, da bodo postopki določanja standardov hitrejši in dostopnejši, zlasti za mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja. -
Financiranje konkurenčnosti: EU nima učinkovitega kapitalskega trga, ki bi prihranke spremenil v naložbe. Komisija bo predstavila evropsko unijo prihrankov in naložb, da bi ustvarila nove varčevalne in naložbene produkte, spodbujala naložbe tveganega kapitala in
olajševala pretok naložb po EU. S preusmerjenim proračunom EU se bo racionaliziral dostop do sredstev EU v skladu z njenimi prednostnimi nalogami. - Spodbujanje spretnosti in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest: Temelj konkurenčnosti Evrope so njeni državljani in državljanke. Za zagotavljanje dobrega ujemanja med spretnostmi in povpraševanjem na trgu dela bo Komisija predstavila pobudo za oblikovanje unije spretnosti, pri čemer bo poudarek na naložbah, učenju odraslih in vseživljenjskem učenju, ustvarjanju v prihodnost usmerjenih spretnosti, ohranjanju spretnosti, pravični mobilnosti, privabljanju in vključevanju usposobljenih talentov iz tujine ter priznavanju različnih vrst usposabljanja, da se ljudem omogoči delo po vsej Uniji.
-
Boljše usklajevanje politik na ravni EU in nacionalni ravni: Komisija bo vzpostavila orodje za usklajevanje konkurenčnosti, ki bo v sodelovanju z državami članicami zagotovilo izvajanje skupnih ciljev politike EU na ravni EU in nacionalni ravni, opredelilo čezmejne projekte
evropskega interesa ter nadaljevalo s tem povezane reforme in naložbe. V naslednjem večletnem finančnem okviru bo sklad za konkurenčnost nadomestil več obstoječih finančnih instrumentov EU s podobnimi cilji in zagotovil finančno podporo za izvajanje ukrepov v okviru orodja za
usklajevanje konkurenčnosti.