Otvoritev Apilab 7 1080x721

Vrata je odprlo Središče inovativnih tehnologij APILAB – HIŠA KRANJSKE ČEBELE v Višnji Gori

V Višnji Gori je v sredo, 3. novembra 2021, potekalo slovesno odprtje Središča inovativnih tehnologij APILAB – Hiša kranjske čebele, ki je prva doživljajska zgodba kranjske sivke v Sloveniji. Gre za edinstven preplet podjetništva in čebelarstva, sodobne tehnologije z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, inovativnih pristopov in tradicije. Evropska sredstva za njeno izgradnjo pa so bila zagotovljena preko inštrumenta Dogovor za razvoj regije.

Objekt nekdanje stare šole v Višnji Gori, ki bdi nad slikovitim srednjeveškim trgom, je postala prva slovenska hiša z imenom kranjske čebele. Pripoveduje zgodbo slovenske avtohtone in druge najbolj razširjene čebelje vrste na svetu. Matice kranjske sivke je v svet poslal prav podjetni Emil Rothschütz iz bližnjega gradu Podsmreka, njegov oče, dr. Filip Rothschütz, pa je prvi popisal kranjsko sivko. Središče inovativnih tehnologij ApiLab – Hiša kranjske čebele je postala poučen labirint, ki ga je navdihnil čebelji svet in prostor za snovanje idej ter podjetniških poletov v občini Ivančna Gorica in širše. V hiši bo obiskovalec lahko pokukal v žive panje s kranjsko sivko in preko digitalnih orodij spoznal delo družine Rothschütz, zagotovo pa bo vznemirljivo prespati v panju – inovativnih nastanitvenih kapacitetahah čisto na vrhu hiše, kjer so sobe zasnovane v obliki lesenih satnih celic. Investicijo je vodila Občina Ivančna Gorica, naložbo pa sta sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Ob odprtju je slavnostni govorec predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša poudaril, da je šlo v Višnji Gori za izjemno zahteven projekt. Veseli ga, da je objekt nekdanje stare šole dobil namen, kjer se povezujeta tradicija in prihodnost. »Vsebina, ki ste jo zelo posrečeno združili v tej stavbi in opremi, omogoča tako spomin in ukvarjanje z dejavnostjo, ki ohranja življenje kot tudi usposabljanje za nove tehnologije«, je povedal Janša v nagovoru. V nadaljevanju se je zahvalil »motorju« projekta županu Dušanu Strnadu in predsedniku Čebelarske zveze Boštjanu Noču, ki sta združila moči in za Slovenijo naredila nekaj kar bomo lahko pokazali znotraj naše dežele kot tudi preko meja še dolgo v prihodnosti. Povedal je še, da so za realizacijo projekta združili občinska, državna in evropska sredstva ter Hiši kranjske čebele zaželel veliko marljivih pa tudi radovednih in radoživih obiskovalcev.

Župan Dušan Strnad je povedal, da je vrata odprla ustanova, ki bo delovala kot prepelet sodobne tehnologije z namenom ozaveščanja o pomenu opraševalcev s poudarkom na kranjski sivki. Poleg tega bodo podjetniki in ostali zainteresirani v hiši deležni številnih predavanj, usposabljanj in delavnic. Omogočen je tudi dostop do sodobne 3D tehnologije. V zgradbi so tudi nastanitveni moduli, ki so nekaj posebnega in kavarna medarna, kjer se bodo meščani Višnje Gore in obiskovalci lahko podružili. »Skratka namen je, da se v hiši vrvi kot v panju tako obiskovalcev kot inovativnih idej. Nadvse ponosen sem na ta velikanski skupni uspeh. Verjamem, da bo projekt pripomogel k še hitrejšemu razvoju Občine Ivančna Gorica in da bo tudi po njegovi zaslugi življenje v naši občini še naprej prijetno in domače.«

Dogodka se je udeležila tudi mag. Lilijana Madjar, predsednica Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija (Svet), ki je izpostavila pomembnost pridobitve ne samo za občino Ivančna Gorica, temveč tudi za Ljubljansko urbano regijo in Slovenijo: »Spodbujanje podjetništva in inovativnih pristopov v regiji je eden izmed ključnih ciljev, zato smo izredno veseli, da je ApiLab – Hiša kranjske čebele odprla svoja vrata tako inovacijam kot ohranjanju kulturne in naravne dediščine, kar je izrednega pomena za celotno regijo in seveda tudi Slovenijo. Projekt, ki je bil sofinanciran v okviru inštrumenta regionalne politike »DOGOVORA ZA RAZVOJ REGIJ«, je ob tem odličen pokazatelj uspešnosti in učinkovitosti tega inštrumenta. Ta je za nadaljnji pameten in trajnostni razvoj tako Ljubljanske urbane regije kot vseh 25 občin in drugih deležnikov v regiji nujno potreben tudi v finančni perspektivi 2021–2027,« je še poudarila.

Foto: Gašper Stopar