Evropska komisija je 16. julija predstavila predlog novega večletnega finančnega okvira (VFO) za obdobje 2028–2034 v skupni vrednosti skoraj 2 bilijona evrov, kar v povprečju predstavlja 1,26 % bruto nacionalnega dohodka EU. Predlog odraža ambicijo Unije, da se odločno odzove na aktualne in dolgoročne izzive, kot so geopolitična negotovost, varnostne grožnje, energetski prehod, demografske spremembe in potreba po tehnološki suverenosti.
Cilj novega proračuna je zagotoviti Evropi strateško avtonomijo, spodbuditi inovacije, okrepiti socialno pravičnost ter utrditi vlogo EU kot globalnega akterja.
Ključne značilnosti predlaganega proračuna:
- Večja prilagodljivost in odzivnost: Proračun bo omogočal hitrejše in bolj učinkovito ukrepanje v kriznih razmerah ter prilagajanje novim prednostnim nalogam.
- Poenostavljeni in učinkovitejši programi: Finančna sredstva bodo dostopnejša za državljane, podjetja in regije – s posebnim poudarkom na enotnosti ukrepov na nacionalni in regionalni ravni.
- Podpora lokalnim potrebam: Novi načrti za nacionalna in regionalna partnerstva bodo združevali ukrepe za spodbujanje naložb, reform, socialne vključenosti in trajnostnega razvoja.
- Močna spodbuda za konkurenčnost in inovacije: Ustanovitev novega Evropskega sklada za konkurenčnost (409 milijard evrov) bo podprla čisti in digitalni prehod, zdravstvo, biotehnologijo, obrambo in vesolje.
- Uravnotežen sveženj novih virov lastnih sredstev, ki zagotavlja ustrezne prihodke za naše prednostne naloge in hkrati zmanjšuje pritisk na nacionalne javne finance.
Vlaganje v ljudi, države članice in regije
Novi dolgoročni proračun bo združil sredstva EU, ki jih izvajajo države članice in regije, v eno skladno strategijo, v središču katere bosta kohezijska in kmetijska politika. Ta strategija se bo izvajala prek načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva, ki bodo enostavnejši in bolj prilagojeni, da bi bil učinek vsakega evra čim večji. En sam načrt na državo članico, ki vključuje vse ustrezne podporne ukrepe – tako za delavce, kmete in ribiče kot za mesta in podeželska območja, regije in na nacionalni ravni – zagotavlja veliko večji učinek in veliko učinkovitejšo uporabo evropskih sredstev. To je najučinkovitejši način za podporo ozemljem in skupnostim Unije, ki prinaša resnično poenostavitev tako za javne organe kot za neposredne upravičence.
Dohodkovna podpora kmetom in ribičem bo ločena, vključno z okoljskimi ukrepi, naložbami na kmetijah, podporo mladim kmetom in orodji za obvladovanje tveganj. Pravila financiranja za kmetijstvo in podeželske skupnosti bodo enostavnejša, vključno s plačili, kontrolami in revizijami.
Okrepila se bosta preglednost upravičencev do proračuna EU in njihovo preverjanje. Informacije o prejemnikih sredstev EU bodo objavljene v centralizirani podatkovni zbirki.
Spodbujanje izobraževanja in demokratičnih vrednot
Povečanje naložb v spretnosti je bistvenega pomena za pomoč študentkam in študentom ter delavkam in delavcem v EU pri sprejemanju priložnosti. Dolgoročni proračun bo še naprej vlagal v spretnosti, kulturo, medije in vrednote. Okrepljen program Erasmus+ bo nosilni steber unije spretnosti. Učna mobilnost, solidarnost in vključenost bodo še naprej v središču programa. Močan program AgoraEU bo spodbujal skupne vrednote, vključno z demokracijo, enakostjo in pravno državo, ter podpiral evropsko kulturno raznolikost, njene avdiovizualne in ustvarjalne sektorje, svobodo medijev in vključevanje civilne družbe.
Spodbujanje blaginje s konkurenčnostjo, raziskavami in inovacijami
Novi Evropski sklad za konkurenčnost v vrednosti 409 milijard evrov bo vlagal v strateške tehnologije, kar bo koristilo celotnemu enotnemu trgu, kot je priporočeno v poročilih Lette in Draghija. Sklad, ki ga ureja en sam pravilnik in ponuja enoten portal za financiranje prijaviteljev, bo poenostavil in pospešil financiranje EU ter spodbudil zasebne in javne naložbe. Podporo bo usmerjal na štiri področja:
- čisti prehod in razogljičenje,
- digitalni prehod,
- zdravje, biotehnologija, kmetijstvo in biogospodarstvo,
- obramba in vesolje.
Krepitev varnosti in pripravljenosti na krize
Nova proračunska struktura vključuje oblikovanje kriznega mehanizma s skoraj 400 milijardami evrov v posojilih za spoprijemanje s hujšimi krizami. Hkrati se povečuje financiranje civilne zaščite, zdravstvene pripravljenosti in odziva na migracijske tokove. Varnost in obramba bosta deležni rekordne podpore – 131 milijard evrov bo namenjenih skupnim naložbam v zmogljivosti, vojaško mobilnost, kibernetsko varnost in strateške infrastrukture.
Zunanje delovanje in širitev
Za zunanje delovanje EU je predviden instrument Globalna Evropa v višini 200 milijard evrov, ki bo okrepil strateška partnerstva in pripravljenost držav kandidat. Posebno mesto ima podpora Ukrajini – za obdobje 2028–2034 je predvidenih do 100 milijard evrov pomoči.
Novi viri lastnih sredstev
Za večjo proračunsko vzdržnost Komisija predlaga pet novih virov lastnih sredstev, ki naj bi v proračun EU letno prispevali približno 58,5 milijarde evrov. Med njimi so:
- prihodki iz sistema za trgovanje z emisijami (EU ETS),
- mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM),
- lastna sredstva iz naslova nezbranih e-odpadkov,
- lastna sredstva iz naslova trošarine za tobak,
- pavšalni prispevek velikih podjetij, ki delujejo na evropskem trgu EU in imajo več kot 100 milijonov evrov čistega letnega prihodka. Pričakuje se, da bo letno v povprečju ustvarjenih približno 6,8 milijarde evrov.
Naslednji koraki
Predlog Komisije bodo obravnavale države članice v Svetu EU. Za sprejetje večletnega finančnega okvira je potrebno soglasje po odobritvi Evropskega parlamenta, za uvedbo novih lastnih sredstev pa tudi ratifikacija v vseh državah članicah v skladu z njihovimi ustavnimi postopki.