V petek, 7. novembra, je v Ljubljani potekala 10. redna seja Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija (KRZS), katere se je udeležil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Člani sveta so se poleg podaje soglasja k spremembi Programa evropske kohezijske politike 2021 – 2027 zaradi uvedbe petih novih področij, seznanili tudi z aktualnim stanjem izvajanja evropske kohezijske politike (EKP), potekom izvajanja Dogovorov za razvoj regij (DRR), novim instrumentom STEP – Platforma strateških tehnologij za Evropo, ter z aktivnostmi, povezanimi s pripravo novega večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2028–2034.
Sprememba Programa evropske kohezijske politike 2021-2027
Pestra razprava pa se je odvila ob spremembah programa EKP, ki jih je, zaradi novih geopolitičnih in gospodarskih razmer, Evropska komisija potrdila septembra 2025. Te spremembe Sloveniji omogočajo usmerjanje naložb v pet novih strateških področij:
- razvoj konkurenčnosti in strateških tehnologij (program STEP);
- energetski prehod in varnost,
- obrambno infrastrukturo z dvojno rabo,
- dostopna in trajnostna stanovanja in
- varno oskrbo z vodo in vodno odpornost.
S tem želi Slovenija pospešiti črpanje sredstev do leta 2026 ter izkoristiti višje stopnje sofinanciranja, ki jih omogoča EU za nova tematska področja. Prerazporeditve sredstev ne vplivajo na že dogovorjene regionalne alokacije med vzhodom in zahodom je razložil državni sekretar Marko Koprivc. Povedal je še, da bo največji poudarek na stanovanjski politiki, program obrambne infrastrukture z dvojno rabo pa bo prioritetno osredotočen na zdravstveno infrastrukturo, širitev železnic ter krepitev civilne zaščite. S 1. 1. 2026 pričnejo veljati nova pravila, ki bodo prinesla več predplačil in podaljšanje finančne perspektive do 2030, si čimer bo olajšana izvedba projektov in uspešnejše črpanje sredstev.
Razvojni svet KRZS je na seji izrazil podporo spremembam, ki bodo omogočile učinkovitejše črpanje sredstev, večjo vlogo regij in hitrejše odzivanje na prihodnje razvojne izzive, vendar pod pogojem oziroma z zavezo MKRR, da se na podlagi obstoječega sklepa Vlade 26. 9. 2022 za zahodno regijo javnim upravičencem zagotovi delež iz nacionalne ovojnice v enaki vrednosti kot so pripadajoča evropska sredstva. Razvojne potrebe KRZS so namreč bistveno večje, kot je na voljo sredstev iz EKP. Izpostavljeno je bilo še dejstvo, da je na primeru stanovanjske politike študija Ministrstva za solidarno prihodnost pokazala, da so v Sloveniji velike potrebe na področju stanovanjske politike, od tega največ na zahodu, od predvidenih 42 mio eur pa je za zahodne regije namenjenih le 12 mio. Enako je na področju razvoja konkurenčnosti v okviru STEP, kjer je največji potencial za razcvet prav na zahodu, sredstev pa le 30 mio evrov, kar predstavlja le 15 % razpoložljivih sredstev za to prioriteto.
Izvajanja evropske kohezijske politike 2021–2027
Aktualno stanje izvajanja Programa EKP 2021–2027 kaže dobre rezultate, predvsem na področju izdaje odločitev o podpori, izvajanja mehanizmov CLLD ter razpisov v okviru Dogovorov za razvoj regij. Do konca oktobra 2025 je bilo namreč potrjenih več kot 90 % vseh programskih dokumentov. Minister Jevšek je pozdravil sodelovanje z regijami in občinami, saj so s skupnimi močni dosegli velik napredek – z zadnjega mesta, kar se tiče uspešnosti črpanja, se je Slovenija od konca junija do danes povzpela za deset mest in je v zgornji polovici držav z najuspešnejšim črpanjem.
- Dogovori za razvoj regij – ključni instrument regionalnega razvojaProgram DRR 2021–2027 v višini 458 milijonov evrov predstavlja osrednji mehanizem izvajanja regionalne politike. Do konca oktobra 2025 je bilo v Sloveniji potrjenih za 431 milijonov evrov projektov, od tega trenutno v Zahodni kohezijski regiji 144 milijonov evrov evropskih in nacionalnih sredstev za 82 projektov s skupno vrednostjo investicij 254,6 milijona evrov in povprečnim deležem sofinanciranja 56,6 %.Med ključnimi rezultati DRR so:
- več kot 270 km novih kanalizacijskih in 421 km vodovodnih omrežij,
- 320 ha novih zelenih površin,
- 157 km kolesarskih poti,
- 10.000 m2 površin namenjenih podjetništvu
- ter vzpostavitev 12 regionalnih centrov mobilnosti (RCM) in priprava novih 11 regijskih celostnih prometnih strategij
Ti projekti dokazujejo, da dogovori za razvoj regij učinkovito povezujejo regionalne, lokalne in sektorske razvojne prioritete, obenem pa prispevajo k trajnostni rasti, odpornosti in skladnejšemu razvoju.
- Platforma STEP in finančni instrumentiPlatforma strateških tehnologij za Evropo (STEP) aktivno spodbuja razvoj in proizvodnjo ključnih tehnologij z visoko dodano vrednostjo. V Sloveniji je za vzhodno kohezijsko regijo že objavljen razpis v višini 60 milijonov evrov, za zahodno regijo pa bo razpis, v vrednosti 30 milijonov evrov, objavljen v prvem četrtletju 2026.Podprti bodo projekti na treh ključnih področjih:
- digitalne tehnologije in globoka tehnološka inovacija,
- čiste in z viri učinkovite tehnologije,
- biotehnologije.
Do oktobra 2025 je bilo s pečatom STEP označenih že 13 evropskih projektov s slovensko udeležbo in skupno vrednostjo 20,5 milijona evrov.
Kar 20 organizacij iz Zahodne Slovenije sodeluje v 12 projektih, med njimi Univerza v Ljubljani, DIH Slovenije, Smartis, Robotina in OFFSET Energy, kar potrjuje visoko stopnjo inovacijskega potenciala regije.
Večletni finančni okvir 2028–2034
Matjaž Dragar, namestnik generalnega direktorja Direktorata za kohezijo je predstavili še osnutek novega večletnega finančnega okvira EU 2028–2034, ki bo usmerjal skoraj 2 bilijona evrov evropskih sredstev. Nov pristop uvaja enoten nacionalni načrt z regionalnimi poglavji (NRPP), ki bo združeval reforme, naložbe in druge ukrepe v partnerstvu med državo, regijami in lokalnimi skupnostmi.
Razvojni svet KRZS je sprejel sklep, da je predlog Evropske komisije za večletni finančni okvir 2028–2034 nesprejemljiv.
Ključne ugotovitve, kaj je na kocki:
Centralizirani nacionalni in regionalni partnerski načrti
En sam nacionalni načrt bo nadomestil 14 programov, vendar pa je vprašanje, ali bodo lokalni in regionalni glasovi upoštevani, odvisno od države članice.
Povečana konkurenca za sredstva
Centralizirani nacionalni načrti in pripadajoči finančni okviri bodo zajemali širok nabor prioritet. To pomeni, da se bodo morale kohezijske in regionalne razvojne prioritete morda potegovati za manj sredstev.
Kohezijski cilji potisnjeni v ozadje
Kohezijska sredstva bi se lahko uporabila za cilje, ki niso povezani s teritorialno kohezijo, kar slabi poslanstvo in pristojnosti kohezijske politike.
Šibkejše večnivojsko upravljanje
Regionalne in lokalne oblasti se vključuje prek nejasnega posvetovalnega mehanizma.
Še več argumentov proti predlogu pa je na voljo v resoluciji Odbora za regije in manifestu Združenja za kohezijo.