Cohesion Policy 2021 2027

Objavljen sprejeti zakonodajni sveženj evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 v vrednosti 373 milijard evrov

To je bil zadnji korak v zakonodajnem postopku, ki omogoča, da kohezijska zakonodaja lahko začne veljati 1. julija.

Evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira je povedala: „Kohezija združuje strategijo, financiranje in metodo za pravično in ozemeljsko uravnoteženo okrevanje Evrope ter usmeritev regionalnih gospodarstev v za prihodnost primerno rast, ki bo temeljila na dvojnem, digitalnem in zelenem prehodu. Kohezijska politika ostaja temelj evropske solidarnosti. Sprejetje tega zakonodajnega svežnja je podlaga za odobritev programskih dokumentov in za dejansko izvajanje projektov na terenu. Zdaj se moramo osredotočiti na izvajanje, in sicer na način, ki bo zagotavljal najboljšo možno podporo regionalnim in lokalnim organom, državljanom in državljankam ter podjetjem. Pri oblikovanju tega svežnja je bil ključen partnerski pristop, partnersko načelo pa bo bistveno tudi za uspešno izvajanje.“

Komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit je dodal: „Kohezijska sredstva so sestavni del nabora orodij EU za podporo državam članicam pri oblikovanju močnejše in bolj vključujoče Evrope. Evropski socialni sklad plus (ESS+) vlaga v ljudi. Ljudem pomaga pri prekvalifikaciji in nadgradnji znanj in spretnosti, da bi bili pripravljeni na prehod v zeleno in digitalno gospodarstvo. Ščiti najranljivejše skupine naših družb, kot so pomoči potrebni otroci in brezdomci. Pomaga pa tudi podjetnicam in inovatorjem, ki potrebujejo finančno podporo.“

Sveženj zajema naslednje uredbe:

  • uredbo o skupnih določbah za sklade z deljenim upravljanjem,
  • uredbo o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu,
  • uredbo o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+),
  • uredbo o instrumentu Interreg s posebnimi določbami za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“, ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja.

Z odobritvijo uredbe o skupnih določbah so vzpostavljeni tudi ključni elementi za delovanje nove uredbe o Skladu za pravični prehod, ki dopolnjuje sklop skladov kohezijske politike, ki so na voljo za obdobje 2021–2027.

Evropski parlament je sprejel tudi predlog o instrumentu za posojila v javnem sektorju, ki bo uspešno dopolnil vse predloge v okviru mehanizma za pravični prehod. To uredbo naj bi Svet sprejel 12. julija.

Nova uredba o skupnih določbah določa skupni pravni okvir za osem skladov z deljenim upravljanjem: Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus, Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo in Evropski sklad za pravični prehod, ter finančna pravila za Sklad za azil, migracije in vključevanje, instrument za upravljanje meja in vizume ter Sklad za notranjo varnost.

Uredba o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu vsebuje specifične določbe za Evropski sklad za regionalni razvoj (226 milijard evrov) in Kohezijski sklad (48 milijard evrov). Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval h krepitvi gospodarske in socialne kohezije v Evropski uniji z zmanjševanjem neravnovesij med njenimi regijami, pri čemer bo s tematskim razporejanjem virov sledil prednostnim nalogam Unije. Kohezijski sklad bo podpiral projekte na področju okolja in prometne infrastrukture (vseevropska omrežja).

Evropski socialni sklad plus je glavni sklad EU za vlaganje v ljudi. To bo ključni finančni instrument za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, podpiranje delovnih mest ter ustvarjanje pravične in socialno vključujoče družbe. Poleg tega bo državam članicam zagotovil prepotrebna sredstva za okrevanje naših družb in gospodarstev po koronavirusni krizi. Njegov proračun za obdobje 2021–2027 znaša 99,3 milijarde evrov (v tekočih cenah), države članice pa lahko denar porabijo za ustvarjanje in ohranjanje možnosti za delo, spodbujanje socialne vključenosti, boj proti revščini in brezdomstvu ter za pomoč delavcem, da pridobijo potrebna znanja in spretnosti za digitalni in zeleni prehod. Vključuje tudi ambiciozno zahtevo za države članice, da vlagajo v mlade in zmanjšajo revščino otrok.

Sklad za pravični prehod je nov sklad kohezijske politike s skupnim proračunom 19,2 milijarde evrov (v tekočih cenah). Je eden ključnih elementov evropskega zelenega dogovora in prvi steber mehanizma za pravični prehod. Njegov cilj je zmanjšati družbeno-gospodarske stroške, ki bodo nastali zaradi prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, in sicer s številnimi dejavnostmi, usmerjenimi predvsem v diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti in pomoč ljudem pri prilagajanju na spreminjajoči se trg dela. Instrument za posojila v javnem sektorju je tretji steber mehanizma za pravični prehod, ki uporablja proračun EU kot finančni vzvod za zagotavljanje dostopa do dodatnega financiranja. Namenjen je javnim subjektom in ponuja ugodne posojilne pogoje za projekte, ki ne ustvarjajo dovolj prihodkov, da bi bili finančno vzdržni.

Šesta generacija programa Interreg bo s proračunom v vrednosti 9,1 milijarde evrov še naprej oblikovala teritorialno sodelovanje po vsej Evropi s svojimi različnimi sklopi (čezmejno, nadnacionalno in medregionalno sodelovanje). To vključuje sodelovanje na zunanjih mejah Unije s podporo zunanjih instrumentov (kot sta instrument za predpristopno pomoč – IPA in Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – NDICI), poleg tega pa se vzpostavlja nov sklop, namenjen krepitvi regionalnega sodelovanja najbolj oddaljenih regij.

Ozadje

Evropska komisija je 29. maja 2018 predstavila predloge uredb, ki določajo regionalni razvoj in kohezijsko politiko po letu 2020. Namen predlogov je prilagoditi kohezijsko politiko EU novim izzivom znotraj novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

Ti predlogi so bili pozneje spremenjeni zaradi upoštevanja nepričakovanih posledic pandemije koronavirusa ter novih prednostnih nalog politike, ki izhajajo iz evropskega zelenega dogovora. Spremenjeni predlog za uredbo o ESS+, predložen v mandatu nove Komisije, je povečal podporo za zaposlovanje mladih in odpravljanje revščine otrok, večji poudarek pa je namenil tudi zelenim in digitalnim kompetencam. 

Vir: Evropska komisija