Ali je res potrebno na račun reševanja enega dela države, zaustaviti razvoj tistega dela države, ki izkazuje razvojno uspešnost?
Ljubljana, 15. 4. 2022 – v Mestni hiši v Ljubljani je včeraj potekala 2. redna seja Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija (v nadaljevanju Razvojnega sveta KRZS). Največ pozornosti je bilo namenjeno osnutkoma Partnerskega sporazuma in programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 (v nadaljevanju program).
Slovenija je ena od držav, v katerih so kohezijska sredstva življenjskega pomena že zadnjih 15 let, saj je ocenjen delež javnih investicij financiranih iz evropskih sredstev 30 %, medtem ko je povprečje v Evropski uniji 8,5 % (EK, 2017: Sedmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji).
Po predstavitvi programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, ki ga je izvedel predstavnik Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, se je razvila burna razprava, saj so še vedno odprta ključna vprašanja, vezana na bistveno manjšo kvoto evropskih sredstev, kot so potrebna za najnujnejše razvojne potrebe regije. Stopnja sofinanciranja projektov se je namreč znižala na 40 %, kar je polovico manj kot v pretekli perspektivi, ko je bilo sofinanciranje z evropskimi sredstvi 80 %. Veliko nejasnosti je tudi glede dane obljube Vlade, da bo ta razlika pokrita z nacionalnim sofinanciranjem iz državnega proračuna, zato Razvojni svet KRZS ugotavlja, da sta trenutno pripravljena strateška dokumenta za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija nesprejemljiva, ker v takšni obliki nista ne pravična, ne poštena, predvsem pa ne solidarna.
Člani Razvojnega sveta KRZS so izpostavili, da je Slovenija nadpovprečno investicijsko odvisna od evropskih sredstev že vrsto let, kar je bilo ugotovljeno tudi v 7. kohezijskem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. Ob pomanjkanju nacionalnih sredstev oziroma prenizkih glavarinah morajo občine za izvajanje številnih projektov zalagati izredno visoka sredstva in najemati kredite. Poleg tega fiskalna kapaciteta občin ni takšna, da bi lahko v prihodnje pokrila 60 % potrebnih investicij, zato obstaja resna bojazen, da številni projekti ne bodo izvedeni.
Razvojni svet se zato zavzema, da se kohezijski regiji zahodna Slovenija zagotovijo potrebna razvojna sredstva na način:
- da bo finančno razmerje med kohezijsko regijo Zahodna Slovenija in kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija 40:60 iz naslova ESRR in ESS+ (tudi sredstva iz državnega proračuna RS) in
- da bo za izvajanje projektov zagotovljena stopnja sofinanciranja 85 % nepovratnih sredstev (kot je zagotovljeno v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija).
Poleg tega se Razvojni svet zavzema, da se zagotovi vsem občinam dostop do primernih teritorialnih pristopov in sredstev v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in se pri tem ne izključuje mestnih občin.
V nadaljevanju se so se člani seznanili tudi s stanjem glede izvajanja teritorialnega mehanizma Dogovori za razvoj regij v programskem obdobju 2014–2020. Potrjena je bila velika večina projektov, ki se uspešno izvajajo, nekateri že zaključujejo. Skupno je v okviru teh projektov zagotovljenih dobrih 147 mio EUR nepovratnih sredstev.
Graf: Število odločitev o podpori po prednostnih naložbah
V zaključnem delu seje so člani imenovali svoja predstavnika v Nacionalni odbor za transnacionalne programe ter medregionalna programa Interreg Europe in Interact, v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, se seznanili s poročilom o delu Razvojnega sveta KRZS za leto 2021 ter potrdili Program dela s finančnim načrtom za leto 2022.
Spletna stran: www. https://zahodna-slovenija.si/razvojni-svet/