Ljubljana, 5. 5. 2021 – v Mestni hiši v Ljubljani je potekala konstitutivna seja Razvojnega sveta kohezijska regija Zahodna Slovenija (v nadaljevanju Razvojnega sveta KRZS). Zbrane je uvodoma pozdravil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je poudaril, da so v kohezijskih regijah Vzhodne in Zahodne Slovenije razvojne razlike znotraj obeh regij, zato je potrebno poskrbeti za uravnotežen razvoj vseh regij in vseh občin. La tako bo lahko Slovenija razvojno naravnana kot celota.
Člani Razvojnega sveta KRZS so soglasno potrdili mag. Lilijano Madjar za predsednico in za podpredsednika Uroša Brežana, ki sta funkciji opravljala že v prejšnjem mandatu.
Po izvolitvi je predsednica izpostavila ključna odprta vprašanja, vezana na sofinanciranje projektov občin zahodne kohezijske regije v aktualni perspektivi. Predvidena je namreč bistveno manjša kvota EU sredstev, kot so razvojne potrebe regije, zaskrbljujoče je tudi znižanje stopnje sofinanciranja, saj naj bi bilo za projekte odobreno le 40 % sofinanciranje, kar je polovico manj kot v pretekli perspektivi, ko je bilo sofinanciranje z EU sredstvi 80 %. Še vedno pa je veliko nejasnosti tudi glede dane obljube Vlade, da bo ta razlika pokrita z nacionalnim sofinanciranjem iz proračuna.
Člani so se po izvolitvi seznanili s stanjem in izzivi za uspešen zaključek mehanizma za dogovor za razvoj regij v Zahodni Sloveniji za obdobje 2014–2020, saj so predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj, Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za okolje in prostor povzeli aktualno stanje glede napredka projektov, ki so v njihovi pristojnosti.
Sprejeli so tudi Poslovnik o delu Razvojnega sveta KRZS in potrdili imenovanje članov v neformalno delovno skupino SVRK-KRZS za pripravo partnerskega sporazuma in programov evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Na koncu seje pa so potrdili še Program dela s finančnim načrtom za leto 2021.
Razvojni svet je organ odločanja kohezijske regije Zahodna Slovenija, ki je ena od 281 evropskih regij na ravni NUTS 2, v katero se povezujejo 4 razvojne regije: Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška in Obalno-kraška. Povezujejo se za izvajanje kohezijske politike EU in opravljanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država.
Vsaka v kohezijsko regijo vključena razvojna regija ima v Razvojnem svetu 5 predstavnikov. Razvojni svet ima tako skupaj 20 članov in enako število nadomestnih članov.
Leto 2021 predstavlja prelomno leto za Razvojni svet KRZS, saj se je uradno začelo novo programsko obdobje 2021–2027, na katerega se navezuje 7-letni proračun EU t.i. večletni finančni okvir. Poleg tega bo to leto zelo intenzivno tudi na področju črpanja evropskih sredstev iz programskega obdobja 2014–2020, kamor sodijo tudi projekti mehanizma za dogovor za razvoj regij, ki se je v preteklosti izkazal kot izredno uspešen in učinkovit. Dogovor za razvoj regij je inštrument regionalne politike in je dvostranski izvedbeni akt, s katerim se uresničuje Regionalni razvojni program vsake razvojne regije tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter viri financiranja.
Do sedaj je bilo potrjenih 32 projektov v vrednosti več kot 47 milijonov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Skupna vrednost projektov pa presega 107 milijonov evrov.
Dogovori za razvoj regij so kot mehanizem nujno potrebni tudi v obdobju 2021–2027, saj predstavljajo tiste projekte, ki jih je možno prilagajati potrebam na terenu. Prav tako jih je možno kombinirati z drugimi viri in tako njihove učinke multiplicirati.
Kohezijska regija Zahodna Slovenija je tako v izhodiščih Strategije razvoja KRZS usmerjena v celosten razvoj in upravljanje regije, v povezano, zeleno, nizkoogljično in pametno regijo ter regijo, ki bo po meri ljudem.